Uvodoma je goste nagovoril župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, sledile so predstavitve projekta UP-SCALE in programa Net Zero Cities, Podnebne pogodbe Mestne občine Ljubljana, Strategije in akcijskega načrta za blaženje in preprečevanje negativnih posledic vročinskih valov v Mariboru, preoblikovanja daljinskega ogrevanja Šaleške doline za trajnostno prihodnost, načrtovanih razpisov in izvajanje politik Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, na koncu so bile predstavljene tudi aktivnosti Konvencije županov.
Dogode je ponovno osvetlil nekatere izzive na poti k doseganju podnebne nevtralnosti, postregel s kakšno novo perspektivo in idejo ter postregel s predstavitvami dobrih praks in dosedanjih rešitev treh mest, ki so vključena v Misijo 100.




Misija 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest je pobuda Evropske unije, ki podpira 100 izbranih mest pri doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2030, med njimi so tudi tri slovenska mesta: Kranj, Ljubljana in Velenje. Ljubljana in Kranj sta že prejemnika znaka misije, Velenje pa je v postopku vrednotenja za pridobitev.
Ko smo se odločili za kandidaturo, smo se zavedali, da je pot trnova in dolga, a je prava, je ob robu dogodka dejal župan MOV Peter Dermol. Meni, da bo v naslednjih letih zagotovo potreben še kakšen premislek, popravek programa ali projekta, vendar verjame, da je doseganje podnebne nevtralnosti ključno za ustvarjanje lepše prihodnosti. Pomembno je, da v danih okoliščinah naredijo kar največ in so optimalni, v nasprotnem primeru lahko hitro zaostanejo, je poudaril, in dodal, da se Velenje, Kranj in Ljubljana tega dobro zavedajo, zato poskušajo izkoristiti vse priložnosti, ki so ponujene s strani EU ali države.
Izbrana mesta delujejo kot vodilni primeri, uvajajo inovativne rešitve za čisto energijo, trajnostno mobilnost in učinkovito upravljanje virov ter tako odpirajo pot drugim mestom v Sloveniji in Evropi. Cilj misije je ustvariti bolj trajnostna, digitalizirana in odporna urbana okolja, ki izboljšujejo kakovost življenja prebivalcev in hkrati zmanjšujejo vpliv na podnebje. Evropska unija in Slovenija tovrstne aktivnosti spodbujajo in za izvedbo le teh, namenjajo sredstva.
Kako so se izziva lotili v Ljubljani?
“Podnebna pogodba, ki je sestavljena iz akcijskega načrta razogljičenja in investicijskega plana je eden od najzahtevnejših dokumentov,” je dejala Nataša Jazbinšek Seršen, vodja oddelka za varstvo okolja v Mestni občini Ljubljana. “Lahko si predstavljate, da je v slovenskem merilu Ljubljana tista, ki ima največ izzivov na poti do razogljičenja mesta. Tukaj imamo pred sabo velik izziv, trenutno imamo približno 7,8 ton emisij CO2 na prebivalca Ljubljane. Razogljičenje je torej izjemno zahteven in ambiciozen cilje,” je nadaljevala. Velik poudarek dajejo na plinsko-parno enoto, ki bo nadomestila 70 odstotkov premoga, zemeljski plin bodo postopoma nadomeščali z vodikom, v igri je postavitev obrata za energetsko izbrabo odpadkov ter postavitev malih hidroelektrarn na Ljubljanici in sončnih elektrarn na vse strehe, ki to dopuščajo, je naštela nekaj njihovih ukrepov in rešitev. Da so velik izziv tudi ukrepi na področju prometa, je še poudarila. “V Ljubljano pride vsakodnevno 140 tisoč vozil iz primestnih občin, velik zalogaj predstavalja tudi tranzitni promet,” zato imajo tudi na tem področju številne smele načrte.