STA objavlja seznam novosti iz neuradnega predloga:
Pogoj starosti: zahtevana upokojitvena starost naj bi se postopno od leta 2028 podaljševala s 60 na 62 let za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa oz. s 65 na 67 let za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe. Zadnje leto prehodnega obdobja bi bilo leto 2034.
Pogoj pokojninske dobe: se ne spreminja. Pri upokojitvi z 62. leti starosti bo treba imeti 40 let pokojninske dobe brez dokupa let in pri upokojitvi s 67. leti starosti najmanj 15 let zavarovalne dobe.
Znižanje starostne meje: starostna meja bi se lahko znižala zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka z državljanstvom EU, služenja obveznega vojaškega roka in vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 20. letom starosti. Po veljavni ureditvi je pri slednji možnosti določen vstop v zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti, tako da naj bi se omenjena novost uveljavljala postopoma v sedemletnem obdobju, ki bi se začelo leta 2028.
Do znižanja starostne meje zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka naj bi bila upravičena ženska, razen če je moški dlje časa koristil starševska nadomestila. Če sta oba izrabila enako število dni odsotnosti zaradi starševstva, naj bi znižanje starosti uveljavljala ženska. Pogoja iz veljavne ureditve, po katerem je morala zavarovanka ali zavarovanec za otroka skrbeti v prvem letu njegove starosti, pa naj ne bi bilo več.
Zavarovancu naj bi se ob uveljavitvi pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka odstotek odmere pokojnine povečal za 1,6, vendar največ za tri otroke. Do dodatnega odmernega odstotka naj bi bila upravičena ženska, razen če je moški dlje časa koristil starševska nadomestila. Če sta oba izrabila enako število dni, naj bi ugodnost uveljavljala ženska.
Znižanje starostne meje zaradi služenja obveznega vojaškega roka naj bi bilo omogočeno tudi ženskam. Na obvezno služenje vojaškega roka so bile namreč napotene tudi vse ženske, ki so študirale t.i. splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki je bila kasneje preimenovana v obramboslovje. Študij je potekal na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, ki se danes imenuje fakulteta za družbene vede.
Obdobje za izračun pokojninske osnove: po prehodnem obdobju, ki bi se začelo leta 2028, bi od leta 2035 naprej upoštevali 40 let zavarovanja, vendar bi pet najmanj ugodnih let za zavarovanca izločili.
Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove: za 40 let pokojninske dobe naj bi se z zdajšnjih 63,5 odstotka od leta 2028 postopno zviševal in leta 2035 znašal 70 odstotkov. Za 15 let zavarovalne dobe naj bi znašal 30 odstotkov, za vsako nadaljnje leto vključitve v zavarovanje pa bi prišteli dodatnih 1,6 odstotka.
Usklajevanje pokojnin: od leta 2026 do leta 2030 naj bi se usklajevale za 50 odstotkov rasti povprečne bruto plače in za 50 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin. Od leta 2031 bi delež rasti plač upoštevali vse manj, delež rasti inflacije pa vse bolj, dokler leta 2040 deleža rasti plač ne bi upoštevali v 20 odstotkih, deleža rasti inflacije pa v 80 odstotkih.
Letni dodatek: v letu 2026 naj bi ga prejemniki pokojnine do 710 evrov dobili v višini 470 evrov, prejemniki pokojnine nad 710 do 850 evrov v višini 330 evrov, prejemniki pokojnine nad 850 do 1010 evrov pa v višini 270 evrov. Tisti s pokojnino nad 1010 do 1210 evrov bi dobili 220 evrov, tisti s pokojnino nad 1210 evrov pa 160 evrov.
Invalidi z nadomestilom do 1010 evrov naj bi dobili 270 evrov, tisti z nadomestilom nad 1010 evrov do 1210 evrov naj bi prejeli 220 evrov, tisti z nadomestilom nad 1210 evrov pa bi bili upravičeni do 160 evrov.
Zimski dodatek ali božičnica: Izplačali naj bi ga vsem, ki bodo v tekočem letu prejeli letni dodatek. Upravičenci naj bi ga dobili skupaj s pokojnino za november tekočega leta. Že letos naj bi ga izplačali v višini 150 evrov, potem pa naj bi bil vsako leto višji, dokler leta 2030 ne bi znašal 250 evrov.
Prispevna stopnja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delodajalce: ostala naj bi nespremenjena v višini 8,85 odstotka.
Prispevna stopnja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce: ostala naj bi nespremenjena v višini 15,50 odstotka.
Vir: STA
